Klop 4/7
Na naravni terasi z razgledom na pokrajino, bogato z zgodovino, vam izraža svojo dobrodošlico klop Fiegl.
Pred vami je mesto Gorica: prepoznate jo po gradu. Na levi strani, po kostanjeviškem samostanu, je Nova Gorica s svojo značilno modernejšo arhitekturo. Če zasukate pogled za 90 stopinj, se zazrete v Sabotin: hrib, ki je bil prizorišče krvavih bitk med prvo svetovno vojno, je danes priljubljeno izhodišče za čudovite sprehode. Če se obrnete še za dodatnih 90 stopinj, boste zagledali zvonik v Števerjanu: trg pri cerkvi je izredna razgledna točka, saj se od tu pogled razteza od Julijskih Alp, prek vinogradov, vse do Jadranskega morja. Krog zaključimo tako, da se obrnemo še za 90 stopinj in tako prek Obeliska štirim generalom v ozadju zagledamo Podgoro. Pred pustošenjem, ki ga je prinesla vojna, je bilo to območje bogato z vinogradi in oljčnimi nasadi. Podgora - Oslavje - Sabotin so bili severna obrambna črta avstrijske vojske pri Gorici. Na tej točki, kjer je danes klop Fiegl, je do maja 1915 stala cerkev in središče vasi Oslavje. Vse je bilo porušeno do tal. Oslavje je tedaj bilo popolnoma drugačna vas, kot jo poznamo danes.
Sestavljena je bila iz 3 glavnih zaselkov, to so bili:
“Gasa” na skrajnem jugu
“Oslavje”, kjer se nahajate zdaj
“Berječ” severna vaška četrt
Po vojni so se odločili, da bodo nove zgradbe razporedili ob glavni cesti, kar je dalo Oslavju videz, ki ga ima še danes. Zanimiva, pravzaprav bizarna je zgodba tukajšnje cerkvice, ki je bila posvečena sv. Mihaelu: po koncu vojne se je župnik odpravil v Ljubljano z namenom, da bi zbral denar, ki je bil potreben za obnovitev porušene cerkve, toda zgodilo se je, da je v Ljublani nepričakovano umrl. Denarja tako ni zbral in Oslavje je ostalo brez svoje cerkvice. Na mestu, kjer je stala cerkev, so postavili Obelisk štirim generalom: spomenik je posvečen štirim oficirjem, ki so umrli v bitkah za osvajanje Gorice. Obkrožen je bil z grobovi padlih vojakov, katerih posmrtne ostanke so leta 1938 preselili v kostnico na Oslavju. To je tista bela zgradba valjaste oblike pred vami, v njej počiva preko 57.000 padlih. Za trenutek postanite ob njej.
Na vaši desni je simbol upanja. Legenda pravi, da je iz tiste opustošene, žalostne zemlje, kakršno je bilo Oslavje ob koncu vojne, vzklil poganjek trte. To je bila trta rumene rebule, bilo je to znamenje za vaščane: razumeli so, da grozdje in vino predstavljata njihovo upanje za prihodnost.
Oh, kako dolgo že pripovedujem! Ne zamerite, da sem vam vzel toliko dragocenega časa: obožujem namreč svojo vas in ko pripovedujem o njej, se kar razgovorim. Pustim vas, da nadaljujete svojo pot do ostalih 6 oranžnih klopi: vsaka izmed njih ima svojo zgodbo.
Dober sprehod!