Klop 3/7

Naša klop gleda proti vzhodu, a stremi k zahodu; cerkvica v Podsabotinu, pred nami, je tako blizu, toda obenem tako oddaljena.

V bližnji preteklosti je podsabotinska cerkvica nosila s seboj tradicijo simbolike vzhoda, ki je tako različna in oddaljena od zahodne. Potok Pevmica (domače Piumica), ki na dnu doline označuje državno mejo med Italijo in Slovenijo, je še nedavno predstavljal del tiste železne zavese, ki je delila našo zemljo vse do Jadranskega morja na dva dela. Če obrnete pogled levo navzgor, boste opazili mogočen hrast, ki zaznamuje koto 166, znano po številnih srditih bojih, ki so se za časa prve svetovne vojne večkrat odvijali na območju Oslavja: tu so ugasnila mnoga mlada življenja v krvavih bitkah za osvojitev Sabotina, ki ga vidite na desni, tu se zamislimo in okušajmo dragoceno svobodo, ki nam je bila dana.

Le nekaj korakov stran, prav pred nami, nas v svoj objem, poln življenja, sprejme vinograd Klin: to je vinograd, ki pripoveduje tako o pokrajini Collio, o oslavskem griču, o ponki (značilni skalnati flišasti zemlji), kakor tudi o staranih vinih. Ime Klin se nanaša na zagozdo trikotne oblike, zapičeno v grič, katerega vrh pod mogočnim hrastom doseže višino (koto) 166 m. Vino Klin pomeni za našo klet odlično zvrst, je vino z izjemnim potencialom in veliko kompleksnostjo, kakor je kompleksna tudi zgodovina, ki nas obdaja in ki jo zaznavamo.

Takoj nad Klinom je vinograd rumene rebule, ki zgovorno priča o zgodovini Oslavja, njene vasi, in o tukajšnji tradiciji. Komur se usede na to klop želimo, da bi ne pozabil na dramatično preteklost tega kraja, a da bi obenem zaznal koliko življenja, volje, trdoživosti in vztrajnosti je bilo potrebno Oslavcem, da so na novo obdelali zemljo in tako zacelili njene rane. Ista volja in ista vztrajnost še danes zaznamujeta srca vseh Oslavcev, ki se trudijo, da bi ohranili grič tako zelen in neokrnjen, pravi kraj za meditacijo, predvsem pa kraj odličnih vin.